8.dan, zapis učiteljice z dijaki na mobilnosti

Zavetišče Scooby je bilo nekoč največje zavetišče v Španiji. V zadnjih letih se število sprejetih živali manjša zaradi težav z delovno silo - ne najdejo delavcev, veterinarskih tehnikov, veterinarjev ... to pomeni, da so nas v zavetišču z velikim veseljem pričakovali. :) 

To je moj tretji Erasmus z dijaki in sem se ga zelo veselila. 

Po prvem delovnem tednu lahko vse dijake zelo pohvalim. Počutim se kot prava kirurginja ;),  saj mi pasjega ali mačjega pacienta skoraj v celoti samostojno pripravijo na poseg dijaki. 

Pripravijo zdravila, jih aplicirajo, vstavijo kanilo, pobrijejo operacijsko polje, prinesejo psa na operacijsko mizo, ga priklopijo na infuzijo, vstavijo tubus, razkužijo operacijsko polje in pripravijo inštrumente ter vse, kar potrebujem za poseg, nato pomagajo pri anesteziji in po končani operaciji vse pospravijo.  Neverjetno, kajne? 

Verjamem, da jim taka praksa da marsikaj. 

Poleg najbolj pomembnih praktičnih izkušenj še vpogled v delo veterinarja in veterinarskega tehnika, pristop do plašnih, prestrašenih živali ter druženje s krasnimi psi.  

Po vikendu, ko so si lahko odpočili in nabrali novih moči, verjamem, da smo pripravljeni še na en teden. In prepričana sem, da se bodo na koncu Erasmus izmenjave ozrli nazaj in rekli, da so ponosni na opravljeno delo. :)

Moje vodilo skozi življenje pa je že zadnjih nekaj let takšno: “Never doubt that a small group of thoughtful, committed citizens can change the world; indeed, it's the only thing that ever has.” (Margaret Mead)

Zapis pripravila Urška Petek, 

učiteljica praktičnega pouka zaposlena v Šolski veterinarski ambualnti